Akutna ledvična okvara
Opredelitev
Akutna ledvična okvara (ALO) je opredeljena z nenadnim zmanjšanjem ledvičnega delovanja, ki se kaže z zvišano ravnjo kreatinina v serumu in zmanjšanim izločanjem urina ter traja največ sedem dni. ALO spada med akutne ledvične bolezni (ALB), ki po definiciji trajajo do tri mesece. Če ledvična okvara traja več kot tri mesece, govorimo o kronični ledvični bolezni (KLB) (Tabela 1).
Tabela 1: Merila za opredelitev ALO, ALB in KLB.
|
ALO |
ALB |
KLB |
|
|
Trajanje |
≤ 7 dni |
< 3 mesece |
> 3 mesece |
|
Funkcijske spremembe |
zvišanje serumske ravni kreatinina za ≥ 50% v 7 dneh ali za ≥ 26,5 µmol/L v 2 dneh ali oligurija ≥ 6 ur |
ALO ali GF < 60 ml/min/1,73 m2 ali zmanjšanje GF za ≥ 35 % ali zvišanje serumske ravni kreatinina za > 50% |
GF < 60 ml/min/1,73 m2 |
|
ALI |
|||
|
Strukturne spremembe |
Niso opredeljene. |
prisotni označevalci poškodbe ledvic (najpogosteje albuminurija, hematurija ali piurija) |
prisotni označevalci poškodbe ledvic (najpogosteje albuminurija) |
ALB – akutna ledvična bolezen; ALO – akutna ledvična okvara; GF – glomerulna filtracija; KLB – kronična ledvična bolezen.
Epidemiologija in vzroki
V bogatejših deželah sveta se ALO razvije predvsem pri starejših hospitaliziranih bolnikih, in sicer v povezavi s sepso, zdravili ali invazivnimi postopki. V raziskavah, ki so zajele pretežno prebivalce severne poloble, je imelo ALO 8,3 % ambulantnih bolnikov in 20,0 do 31,7 % bolnikov, zdravljenih v bolnišnicah. Globalno znaša povprečna starost bolnikov z ALO 60 let, 60 % je moških.
V deželah z večjim prihodkom se ALO najpogosteje razvije kot zaplet po kirurškem posegu ali diagnostičnem postopku ali zaradi drugih iatrogenih dejavnikov. V revnejših deželah so najpogostejši dejavniki, ki povzročajo ALO, sepsa, hipovolemija, toksini in nosečnost.
Dolgoročne posledice ALO
Po ALO lahko ostane več ali manj nefronov nepovratno uničenih. Zato je ALO pomemben dejavnik tveganja za KLB zlasti pri starejših bolnikih, ki nefrone tudi sicer izgubljajo zaradi staranja. Albuminurija, ki sledi ALO, je pokazatelj, da se je razvila KLB, tudi če se zdi, da se je glomerulna filtracija popolnoma popravila.
Bolniki, ki so preživeli ALO, imajo povečano tveganje za arterijsko hipertenzijo, ki je lahko znak prisotnosti KLB. Prav tako imajo ti bolniki povečano tveganje za srčno popuščanje, srčni infarkt in možgansko kap. Povečana umrljivost, ki so ji izpostavljeni bolniki po preboleli ALO, je predvsem posledica srčno-žilnih bolezni in raka (najpogosteje krvnega in na sečilih).
Zdravljenje
Smernice priporočajo ukrepe zdravljenja glede na stadij ALO (1 do 3). V vseh stadijih je treba zagotoviti ustrezen volumen telesnih tekočin (odpraviti oziroma preprečiti hipovolemijo ali hipervolemijo), nadzorovati hemodinamske parametre (zlasti srednji arterijski tlak), opustiti potencialno nefrotoksična zdravila oziroma zdravila, ki lahko poslabšajo ledvično delovanje, treba je preprečiti hiperglikemijo. Prav tako je treba odpraviti ali omejiti dejavnike, ki so povzročili ALO ali prispevali k njenemu razvoju, kot so na primer obstrukcija sečil, okužba, uporaba nekaterih zdravil ali kontrastnih sredstev, oslabljeno delovanje srca in drugi.
Pri večini bolnikov z ALO, ki so prejeli ustrezno zdravljenje in pri katerih je bil vzrok za ALO odpravljen, se ledvično delovanje začne izboljševati v 24 do 48 urah. Pri 25 do 35 % bolnikov pa ALO vztraja 72 ur ali dlje. Pri teh bolnikih, ki imajo slabšo prognozo, je treba ponovno preveriti, ali je njihovo zdravljenje ustrezno in ga po potrebi prilagoditi. Glede tega, kdaj in katerim bolnikom je smiselno uvesti nadomestno ledvično zdravljenje, ni standardiziranih meril. Mnogokrat je za to odločitev potrebna multidisciplinarna ocena bolnikovega stanja.
Vir:
Kellum JA, Romagnani P, Ashuntantang G, Ronco C, Zarbock A, Anders HJ. Acute kidney injury. Nat Rev Dis Primers. 2021;7:52.
