Finerenon FIDELIO-DKD

Vpliv finerenona na izide zdravljenja pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo in sladkorno boleznijo tipa 2

Sladkorna bolezen tipa 2 je vodilni vzrok kronične ledvične bolezni (KLB) v svetovnem merilu. Mednarodne smernice za zdravljenje KLB pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 priporočajo nadzor nad arterijsko hipertenzijo in hiperglikemijo ter uporabo zaviralca angiotenzin konvertaze (ACE) ali blokatorja angiotenzinskih receptorjev (ARB), v novejšem času pa tudi zaviralca natrijevih glukoznih koprenašalcev 2 (SGLT2). Kljub priporočenemu zdravljenju KLB lahko napreduje, zato so potrebna nova učinkovita zdravila. 

Zdravljenje s finerenonom, nesteroidnim, selektivnim antagonistom mineralokortikoidnih receptorjev, je v kratkotrajnih raziskavah zmanjšalo albuminurijo pri bolnikih s KLB in sladkorno boleznijo tipa 2. Namen raziskave FIDELIO-DKD je bil ugotoviti, ali finerenon upočasni napredovanje KLB in zmanjša srčno-žilno obolevnost in umrljivost pri bolnikih z napredovalo KLB in sladkorno boleznijo tipa 2. 

Potek raziskave

V randomizirano, dvojno slepo, s placebom nadzorovano, multicentrično raziskavo faze III so vključili 5734 odraslih bolnikov s KLB in sladkorno boleznijo tipa 2, zdravljenih z največjim odobrenim odmerkom zaviralca ACE ali ARB, ki so ga še prenašali. Za sodelovanje v raziskavi so morali imeti bolniki razmerje med albumini in kreatininom v urinu od 30 do < 300 mg/g ob ocenjeni glomerulni filtraciji (oGF) od 25 do < 60 ml/min/1,73 m2 ter diabetično retinopatijo ali razmerje med albumini in kreatininom v urinu od 300 do 5000 mg/g ob oGF od 25 do < 75 ml/min/1,73 m2. Raven kalija v serumu je ob presejanju lahko znašala največ 4,8 mmol/l. Med potekom raziskave so bolniki enkrat na dan peroralno prejemali bodisi finerenon bodisi placebo.

Primarni opazovani izid je bil sestavljen iz časa do odpovedi ledvic, dolgotrajnega zmanjšanja oGF za najmanj 40 % ali smrti zaradi ledvične bolezni. Ključni sekundarni opazovani izid je bil sestavljen iz časa do smrti zaradi srčno-žilnih bolezni, srčnega infarkta brez smrtnega izida, možganske kapi brez smrtnega izida ali hospitalizacije zaradi srčnega popuščanja.

Rezultati

Med 2,6-letnim spremljanjem bolnikov se je dogodek, povezan s primarnim opazovanim izidom, zgodil pri 17,8 % bolnikov v skupini, zdravljeni s finerenonom, in pri 21,1 % bolnikov, ki so prejemali placebo (razmerje ogroženosti 0,82; 95-odstotni interval zaupanja 0,73-0,93; p = 0,001). Po treh letih je število bolnikov, ki jih je bilo treba zdraviti s finerenonom, da bi preprečili en dogodek, povezan s primarnim opazovanim izidom, znašalo 29. Tudi pojavnost posameznih komponent primarnega opazovanega izida je bila ob zdravljenju s finerenonom manjša kot ob jemanju placeba. 

Dogodek, povezan s ključnim sekundarnim opazovanim izidom, se je zgodil pri 13,0 % bolnikov v skupini s finerenonom in pri 14,8 % bolnikov v skupini s placebom (razmerje ogroženosti 0,86; 95-odstotni interval zaupanja 0,75-0,99; p = 0,03). Po treh letih je število bolnikov, ki jih je bilo treba zdraviti s finerenonom, da bi preprečili en dogodek, povezan s ključnim sekundarnim opazovanim izidom, znašalo 42.

Pogostnost neželenih dogodkov je bila med skupinama podobna. Prekinitev zdravljenja zaradi hiperkaliemije je bila večkrat potrebna ob jemanju finerenona kot ob jemanju placeba (pri 2,3 % v primerjavi z 0,9 % bolnikov).

Sklep

Pri bolnikih s KLB in sladkorno boleznijo tipa 2 je v primerjavi s placebom dodatek finerenona k standardnemu zdravljenju privedel do klinično pomembnega zmanjšanja tveganja za napredovanje KLB in pojav srčno-žilnih dogodkov.

Vir:

Bakris GL, Agarwal R, Anker SD, et al. Effect of Finerenone on Chronic Kidney Disease Outcomes in Type 2 Diabetes. N Engl J Med. 2020 Dec 3;383(23):2219-2229.