Finerenon FIGARO-DKD

Vpliv finerenona na ledvične izide (analiza iz raziskave FIGARO-DKD)

Približno 40 % bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 ima tudi kronično ledvično bolezen (KLB), ki močno poveča tveganje za smrt. Albuminurija je neodvisni prognostični označevalec, ki napoveduje napredovanje KLB do ledvične odpovedi in pojav srčno-žilnih bolezni. 

V raziskavi FIGARO-DKD je zdravljenje s finerenonom, nesteroidnim, selektivnim antagonistom mineralokortikoidnih receptorjev, zmanjšalo tveganje za srčno-žilne dogodke pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 in KLB od 1. do 4. stopnje. Sekundarni sestavljeni opazovani izid te raziskave je pokazal tudi ugoden učinek finerenona v primerjavi s placebom na ledvično bolezen, vendar razlika ni bila statistično značilna. Namen tokrat opisane eksploratorne analize je bil podrobneje preučiti vpliv finerenona na ledvične izide na podlagi podatkov iz raziskave FIGARO-DKD. 

Potek raziskave

V randomizirano, dvojno slepo, s placebom nadzorovano, multicentrično raziskavo faze III so vključili 7437 odraslih bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 in KLB. Med vključitvenimi merili je bilo razmerje med albumini in kreatininom v urinu od 30 do < 300 mg/g ob ocenjeni glomerulni filtraciji (oGF) od 25 do 90 ml/min/1,73 m2 ali razmerje med albumini in kreatininom v urinu od 300 do 5000 mg/g ob oGF ≥ 60 ml/min/1,73 m2. Primerni bolniki so bili zdravljeni z največjim odobrenim odmerkom zaviralca renin-angiotenzinskega sistema, ki so ga še prenašali, njihova raven kalija v serumu pa je znašala največ 4,8 mmol/l. Med potekom raziskave so bolniki enkrat na dan peroralno prejemali bodisi finerenon bodisi placebo. 

Sestavljeni ledvični izid oGF ≥ 40 % je vključeval čas do odpovedi ledvic, dolgotrajnega zmanjšanja oGF za najmanj 40 % ali smrti zaradi ledvične bolezni. Podobno je sestavljeni ledvični izid oGF ≥ 57 % vključeval čas do odpovedi ledvic, dolgotrajnega zmanjšanja oGF za najmanj 57 % ali smrti zaradi ledvične bolezni.

Rezultati

Mediani čas spremljanja bolnikov je znašal 3,4 leta. Ob zdravljenju s finerenonom se je v primerjavi s placebom tveganje za sestavljeni ledvični izid oGF ≥ 40 % zmanjšalo za 13 %, vendar razlika ni bila statistično značilna (razmerje ogroženosti 0,87; 95-odstotni interval zaupanja 0,76-1,01; p = 0,069). Dolgotrajno zmanjšanje oGF za najmanj 40 % so zabeležili pri 338 bolnikih, zdravljenih s finerenonom, in pri 385 bolnikih, ki so prejemali placebo (razmerje ogroženosti 0,87; 95-odstotni interval zaupanja 0,75-1,00).

Večji je bil vpliv finerenona na sestavljeni ledvični izid oGF ≥ 57 % (razmerje ogroženosti 0,77; 95-odstotni interval zaupanja 0,60-0,99; p = 0,041). Dolgotrajno zmanjšanje oGF za najmanj 57 % so zabeležili pri 90 bolnikih, zdravljenih s finerenonom, in pri 116 bolnikih, ki so prejemali placebo (razmerje ogroženosti 0,76; 95-odstotni interval zaupanja 0,58-1,00; p = 0,053). 

Končna ledvična odpoved se je pojavila pri 32 bolnikih, zdravljenih s finerenonom, in pri 49 bolnikih, ki so prejemali placebo (razmerje ogroženosti 0,64; 95-odstotni interval zaupanja 0,41-0,995; p = 0,046).

Finerenon je imel v primerjavi s placebom ugodnejši učinek na oba sestavljena ledvična izida pri tistih bolnikih, ki so imeli hudo albuminurijo, kot pri tistih, ki so imeli zmerno albuminurijo. V obeh omenjenih podskupinah pa so ob zdravljenju s finerenonom v primerjavi s placebom po štirih mesecih zabeležili zmanjšanje razmerja med albumini in kreatininom v urinu. Prav tako se je v obeh podskupinah ob zdravljenju s finerenonom v primerjavi s placebom upočasnil upad oGF.

Zdravljenje s finerenonom je v primerjavi z uporabo placeba zmanjšalo tudi tveganje za srčno-žilne dogodke, in sicer ne glede na izhodiščno razmerje med albumini in kreatininom v urinu.

Pogostnost neželenih dogodkov je bila med različno zdravljenima skupinama podobna. Pojavnost hiperkaliemije je bila približno dvakrat večja ob zdravljenju s finerenonom kot ob jemanju placeba, prekinitev zdravljenja zaradi hiperkaliemije pa je bila v obeh skupinah potrebna pri manj kot 2 % bolnikov.

Sklep

Rezultati opisane analize kažejo, da zdravljenje s finerenonom zmanjša tveganje za napredovanje ledvične bolezni in pojav srčno-žilnih dogodkov pri bolnikih sladkorno boleznijo tipa 2 in KLB zgodnje ali pozne stopnje. 

Vir:

Ruilope LM, Pitt B, Anker SD, et al. Kidney outcomes with finerenone: an analysis from the FIGARO-DKD study. Nephrol Dial Transplant. 2023 Feb 13;38(2):372-383.