Psihoterapija kot pot iz duševne stiske

Rak je bolezen, ki ne pušča svojih sledi le na telesu osebe, ki jo prizadene, temveč tudi na njeni duši. Soočenje z diagnozo bolezni utegne povzročiti čustveni vihar in mnogo vprašanj. Kot opisuje uporabnica foruma: »Nenadoma se je pojavila stiska. Počutila sem se zmedeno, bilo me je strah.«

Depresivnost in anksioznost sta le dve izmed stanj, zaradi katerih si osebe z rakom želijo pomoči. Pogosto pa se vpliv bolezni ne omeji zgolj na samega bolnika, temveč lahko bolezen globoko prizadene tudi njegove bližnje. Pomoč pri iskanju izhodov iz duševne stiske tako bolnika kot njegovih svojcev lahko ponudi tudi psihoterapija.

Kaj je psihoterapija?

Kaj pravzaprav je psihoterapija? Opredelitev pojma je mnogo, a nobena izmed njih še ni splošno sprejeta. Škodlar pojasnjuje, da je psihoterapija pristop k zdravljenju duševnih težav in motenj, ki uporablja psihološka sredstva. Rečemo lahko, da psihoterapija pomaga posamezniku doseči spremembe v njegovem čustvenem doživljanju, razmišljanju, ravnanju in/ali pri drugih osebnostnih značilnostih. Nudi varno okolje, v katerem se posvetite samemu sebi in svojemu doživljanju. Kot svojo osnovno metodo dela uporablja pogovor. Tako lahko večkrat slišimo koga reči, da je psihoterapija zdravljenje s pogovorom, vendar nekateri psihoterapevtski pristopi uporabljajo tudi druga sredstva, ki psihoterapevtu pomagajo pri njegovem delu, kot je glasba, likovno izražanje ali celo hipnoza.

Njene različne oblike

Psihoterapije se lahko udeležite sami, s svojim partnerjem ali z več družinskimi člani, prav tako lahko poteka tudi v večjih ali manjših skupinah. Starost ne predstavlja omejitve za vključitev v psihoterapevtsko obravnavo. Psihoterapije se lahko udeležijo tako otroci, mladostniki, odrasli, kot tudi osebe v zrelejšem obdobju življenja.

Prepoznanih je veliko različnih psihoterapevtskih pristopov. Leta 1959 so jih prepoznali 36, v sedanjem času jih je zabeleženih že kar preko 400. Škodlar razlaga, da lahko tvorimo naslednje štiri skupine:

• psihoanalitično (psihodinamično) usmerjena psihoterapija,
• vedenjsko-kognitivna psihoterapija,
• sistemska psihoterapija in
• eksistencialistična psihoterapija, ki se v ameriškem prostoru imenuje tudi humanistična.

Psihoterapevtska obravnava se lahko usmeri na izboljšanje določenih simptomov in duševnih težav, ali je njen cilj kar preobrazba celotne osebnosti in odzivanja. Lahko pa je zastavljena tudi kot podpora. Takšno psihoterapijo označujemo z izrazom suportivna ali podpirajoča. Pri obravnavi oseb s kronično boleznijo se največkrat uporabljajo suportivne psihoterapevtske tehnike. Potreba po spodbudi in podpori oseb, ki jih prizadene (kronična) bolezen, je lahko še posebej intenzivna.

Katerega psihoterapevta obiskati?

Iz zgoraj napisanega je moč razbrati, da obstajajo različne oblike psihoterapije, kar lahko pri osebi, ki si želi psihoterapevtske obravnave, povzroči kar precejšnjo zmedo. Do danes je bilo opravljenih že kar nekaj raziskav, s katerimi so raziskovalci želeli ugotoviti, katere izmed oblik psihoterapije so učinkovitejše. Opisanih je tudi več deset različnih psihoterapevtskih metod, ki so namenjene pomoči bolnikom z rakom, vendar so se pravzaprav vse izmed njih izkazale za učinkovite.

Za katero izmed oblik psihoterapevtske obravnave se boste odločili, je odvisno predvsem od težav, s katerimi se soočate. Pomoč pri odločitvi in dodatne usmeritve vam lahko nudijo strokovnjaki sami, ki vam bodo posredovali informacije o tem, kakšno psihoterapijo izvajajo in kakšna oblika bi bila primerna za vas. Zlasti pomembno pa je, da se ob izbranem terapevtu dobro počutite in da ga lahko začutite kot osebo, s katero bi lahko delili svojo stisko.

Viri:

Prochaska, J. O. in Norcross, J. C. (2007). Systems of psychotherapy. A transtheoretical analysis. Belmont, CA; Australia: Thomson/Brooks/Cole, cop.

Rakovec-Felsner, Z. (2009). Psihologija telesnega bolnika in njegovega okolja. Maribor: Založba Pivec.

Snoj, Z. in Ličina, M. (2002). Depresija pri bolnikih z rakom. Onkologija, 9, št. 2, str. 50-54.

Snoj, Z. (2009). Psihološka priprava bolnikov z rakom. Farmacevtski vestnik, 60, št. 2, str. 77-79.

Škodlar, B. (2013). Psihoterapija. V: P. Pregelj, B. Kores Plesničar, M. Tomori, B. Zalar in S. Ziherl (ur.). Psihiatrija. Ljubljana: Psihiatrična klinika.

Žvelc, M. (2011). Kaj je psihoterapija?. V: M. Žvelc, M. Možina in J. Bohak (ur.). Psihoterapija. Ljubljana: IPSA.