Vključitev ledvičnih bolezni v globalni program javnega zdravja

Nedavno je bila objavljena skupna izjava mednarodnega, evropskega in ameriškega združenja za nefrologijo, ki so jo podprla še druga regionalna in globalna nefrološka združenja. Ta izjava zagovarja uvrstitev ledvičnih bolezni – kronične ledvične bolezni (KLB) in akutne ledvične okvare (ALO) – na seznam nenalezljivih bolezni, ki v globalnem merilu pomembno povečujejo prezgodnjo umrljivost in invalidnost. To je seznam, ki ga je pripravila Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in trenutno vključuje bolezni srca, možgansko kap, rakave bolezni, sladkorno bolezen in kronično pljučno bolezen. Uvrstitev ledvičnih bolezni na omenjeni seznam bi lahko bil prvi korak k boljši ozaveščenosti o ledvičnih boleznih in načrtovanju globalnih ukrepov za njihovo obvladovanje.

Ledvične bolezni predstavljajo vse večji globalni izziv

V svetu ima ledvično bolezen približno 850 milijonov ljudi, od katerih jih ima 700 milijonov KLB. Globalna prevalenca KLB je med letoma 1990 in 2017 porasla za 33 %. Večina teh bolnikov živi v revnejših državah s slabo dostopnostjo do diagnostičnih preiskav in zdravljenja. Milijoni ljudi s končno ledvično odpovedjo v revnejših državah nimajo dostopa do nadomestnega ledvičnega zdravljenja. Leta 2010 je nadomestno ledvično zdravljenje v svetu prejelo 2,6 milijona ljudi, po ocenah bo ta številka do leta 2030 porasla na 5,4 milijona. Celo v bogatejših državah 15 do 20 % bolnikov umre v 12 mesecih od začetka dialize. 

Dejavniki tveganja za KLB

Nekateri dejavniki tveganja za KLB (na primer sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, debelost, kajenje) so sicer hkrati tudi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, ki jih je SZO prepoznala kot pomemben vzrok prezgodnjih smrti, zato te dejavnike tveganja obravnava prednostno. Obstajajo pa še drugi dejavniki tveganja za KLB (na primer okoljski dejavniki, nalezljive bolezni, podhranjenost), ki bi jih bilo prav tako treba nasloviti.

Posledice ledvičnih bolezni

Ledvične bolezni povzročajo prezgodnjo smrt in invalidnost, poslabšajo kakovost življenja ter ustvarjajo velike stroške tako za družbo in zdravstvene sisteme kot za bolnike in njihove družine. Zaradi ledvičnih bolezni v svetu na leto umre od 5 do 11 milijonov ljudi. Od leta 2000 do leta 2019 je število smrti zaradi ledvičnih bolezni poraslo za 50 %, po napovedih bo KLB do leta 2040 peti najpogostejši vzrok za leta izgubljenega življenja. KLB je povezana tudi s povečanim tveganjem za druga obolenja, predvsem za srčno-žilne in nalezljive bolezni. 

Pričakovani ugodni učinki uvrstitve ledvičnih bolezni na seznam povzročiteljev prezgodnjih smrti (SZO)

Formalno priznanje ledvične bolezni kot pomembne povzročiteljice prezgodnjih smrti bi lahko imelo številne ugodne posledice, kot so: izboljšanje globalne ozaveščenosti o KLB, nadaljnji razvoj smernic in standardov za obravnavo bolnikov s KLB, učinkovitejša implementacija lokalnih nadzornih mehanizmov, pospešena koordinacija mednarodnih dejavnosti za razumevanje bremena ledvične bolezni, razvoj na dokazih temelječih preventivnih pristopov, smotrnejša razporeditev virov ter intenzivnejše vlaganje v razvoj novih načinov zdravljenja. Globalna kampanja bi tako pomagala preprečevati KLB in obvladovati njene posledice zlasti v revnejših državah.

Področja, ki potrebujejo izboljšave

Za zmanjšanje bremena ledvičnih bolezni bi bilo treba doseči izboljšave na mnogih področjih zdravstvenega sistema. S tem povezani cilji so: boljša dostopnost do zdravljenja, učinkovitejši preventivni ukrepi, uvedba novih, stroškovno ugodnejših modelov obravnave bolnikov, izvedba kampanj za ozaveščanje in izobraževanje bolnikov s KLB, obravnava socialnih dejavnikov, pospešeno vlaganje v razvoj in raziskave, mednarodno koordinirano sodelovanje, vključevanje bolnikov in njihovih svojcev v načrtovanje zdravstvenih storitev.

Sklep

Uvrstitev ledvičnih bolezni na seznam najpomembnejših povzročiteljev prezgodnjih smrti, ki ga pripravlja SZO, bi lahko bilo izhodišče za koordinirane globalne ukrepe, ki bi zmanjšali breme ledvičnih bolezni in rešili mnoga življenja. 

Vir:

Francis A, Harhay MN, Ong ACM, et al. Chronic kidney disease and the global public health agenda: an international consensus. Nat Rev Nephrol. 2024 Apr 3.